10 nasvetov za nakupovanje hrane, ko imaš zelo malo denarja

Zadnjič sem dobila simpatičen mail mladega para, dveh umetnikov (lahko si mislite, kakšno je njuno finančno stanje), ki rada dobro jesta. Sicer ne vem njunega budgeta, si ga pa lahko  predstavljam, saj sem bila še nedolgo tega v zelo podobni situaciji.

Torej, kako spodobno jesti, če imaš zelo malo denarja? (In nočeš ali ne moreš iti elegantno na kosilo k mami).

1. Planiraj, planiraj, planiraj

S T. sva na lastni koži ugotovila, da lahko s planiranjem obrokov prihraniš kar nekaj denarja, časa in živcev. Ko sem zajadrala v svet budget blogov in knjig, sem videla, da načrtovanje obrokov priporočajo čisto vsi avtorji, ki se ukvarjajo z ekonomičnostjo. V osnovi to pomeni, da si v tedensko razpredelnico vpišeš vse obroke ta teden, narediš nakupovalni seznam, in točno to kupiš.

2. Pazljivo izberi

Pazljivo izberi: najprej seveda trgovino, potem pa tudi artikle. Zveni logično, ampak ko se spomnim, koliko predsodkov sem imela pred nekaj leti, raje delim izkušnje z vami - kdo ve, morda se v moji zgodbi prepoznate tudi vi.  Ko sem bila še študentka s štipendijo in študentskim delom, da o pomoči staršev ne govorimo, sem kupovala v Mercatorju. Ali Sparu. Ali Kalčku. Hofer, Eurospin in Lidl so bili zame takrat ... hm ... kar malo sram me je bilo iti tja! In ko sem šla, sem se počutila malce depresivno ali pa, kot da počnem nekaj rahlo nespodobnega. Na srečo sem kmalu ugotovila, da s Hoferjem ni nič narobe, da je pravzaprav odličen. Da ima kup zelo solidnih prehrambenih artiklov, spodobno zelenjavo in sadje (lepše IN cenejše kot v Sparu in Mercatorju), odlične papirnate higienske izdelke in kuhinjske pripomočke, bio izdelke, tekstil za dom ter celo otroška oblačila (boljša od hišne znamke najbolj znane baby hiše). In da se kar nekaj prav finih izdelkov skriva tudi na policah Eurospina (siri, pašta, sladkarije) in Lidla (sladoled!, pekovski izdelki) ... To ni reklama za Hofer (nimam pa nič proti, če mi pošljejo kakšno zahvalo, vino, čokolada ali rože bodo čisto v redu, hvala lepa). Ves point tega poglavja je: če še nisi, naredi konec predsodkom in začni kupovati v cenejši trgovini!

3. Kako do zelenjave in sadja

To bi lahko bilo posebno poglavje. Za začetek pa poglejmo osnove. Na dan naj bi pojedli vsaj 5 porcij sadja in zelenjave. Vendar je žal tako, da se ljudje v finančni stiski najprej odpovejo ravno temu, klinc gleda vitamine in vlaknine, jaz rabim kavo/tobak/čokolado/vino ... Kolikor sem uspela razbrati, je v dobrodelnih paketih, ki jih dobivajo najbolj socialno ogroženi, najbližje sadju/zelenjavi paradižnikova mezga iz konzerve in marmelada s 50% deležem sladkorja. Seveda, svežega sadja in zelenjave pač ne moreš prav dolgo hraniti v škatli, pa tudi toliko kalorij nima, kot recimo pašta. Ali olje. Ki ga menda delijo, kot da ga jemo na žlico. Anyway. Jejte zelenjavo in sadje, kolikor se le da. Najlažji ukrep: kupujte sezonsko, zmrznjeno in znižano. Sezonska zelenjava je ponavadi najcenejša (in najbolj okusna ter zdrava) in malo prezrelo sadje, ki ga lahko pogosto kupite po znižani ceni. Torej namesto po bučkah in paradižniku pozimi sezi po zelju, ki je res poceni, ima pa ogromno vlaknin in vitamina C, in malodane zdravilne lastnosti. Z njim lahko počneš najrazličnejše stvari! Naj omenim le najosnovnejše, znotraj katerih je možno nešteto variacij: zeljna solata (navadna, s fižolom, s korenčkom...), zeljna juha, tenstano zelje ... Prezrele banane, npr. pa lahko spremeniš v smoothieje in bananin kruh ali jih namesto jajc uporabiš v piškotih.

4. Pridelaj sam

Logično: če imaš dostop do krpice zemlje, jo obdelaj!

Seveda tega ne more vsak, nimamo vsi dostopa do zemlje. Ampak imam prijateljico, ki na balkonu goji paradižnik, papriko in čili, ter številna zelišča. Za nekaj zeliščnih lončkov se vedno najde prostor, zelišča pa lahko še tako dolgočasno stvar, kot je kuhan krompir, spremenijo v gurmansko jed (npr. peteršilj+maslo, ali kreša+oljčno olje, samo malo majarona ...). Nekatere vrste zelenjave lahko celo gojite iz ostankov!

Nasploh sem mnenja, da bi se morali mladi, aktivni ljudje povezati s starimi in osamljenimi, ki ždijo v svojih velikih praznih hišah in že davno nimajo moči za obdelovanje svojih vrtičkov. Mladi bi dali svojo moč, stari svojo zemljo, pa imamo win-win. Ampak najbrž sem prevelik sanjač...

5. Spoprijatelji se z rinfuzo

V večjih trgovinah lahko najdeš stvari v rinfuzi, torej nepakirane, ponavadi so to velike prozorne škatle na oddelku sadja in zelenjave. Ker ne plačaš embalaže, je ta hrana kar precej cenejša (vedno pa se splača preveriti, če ni slučajno kakšna pakirana iste vrste trenutno v akciji). Še posebej se na tak način splača kupovati suho sadje in oreščke (riž in fižol sta že tako poceni, pakiranje gor ali dol).

6. Osnovna živila

Kupuj osnovna živila, ne že pripravljenih jedi, tudi, če so poceni (razen, če res ni druge). Iz osnovnih živil lahko sestaviš zelo različne menije, ki so absolutno bolj hranljivi od česarkoli predpripravljenega, ki prekipeva od slabih maščob in umetnih dodatkov.

7. Sledi cenam

Jaz sem si naredila razpredelnico, v katero sem vpisala artikle, ki jih najpogosteje kupujem, in trgovine, v katere običajno grem. Vsega nimajo povsod, sem pa vseeno za večino artiklov z lahkoto ugotovila, kje so najcenejši, in sem jih potem kupovala tam. Upoštevaj, da se cene spreminjajo...

8. Prioritete

Naredi prioritete: kje nikakor nočeš varčevati, kje ti je vseeno ... Mogoče se ti zdi vsak riž dober, pri jabolkih pa je razlika precej bolj očitna. Kupi torej najboljša jabolka, pa šparaj na rižu. To je vsa umetnost.

9. Ne kupuj na prazen želodec

Ker tako kupiš več kot potrebuješ, in po vsej verjetnosti te bo premamil tisti vabljivi rogljiček na oddelku kruha, pa še kašni piškoti in ne pozabimo na čarobne police tik pred blagajno, iz katerih nikoli ne bi smeli vzeti ničesar, razen mogoče enega paketka žvečilnih (če ti je vseeno za aspartam).

10. Premisli, premisli, premisli

Ko narediš nakupovalni seznam na podlagi plana obrokov, ko pregledaš in primerjaš cene, premisli š enkrat, ali lahko še kje kaj ekonomiziraš. Glej nato kot na nakupovalni sudoku ali karsižebodi, in ne na nekaj duhamornega. In ja, vedno trikrat premisli, preden v voziček dodaš kar koli, kar ni na nakupovalnem seznamu ...

Tako, to so stvari, ki sem jih ugotovila v času najinega največje finančne krize in jih še vedno v veliki meri upoštevam. Moram povedati, da sva midva tudi takrat imela pomoč s strani staršev, saj imajo eni vrt, drugi pa kar kmetijo, tako da nama ni bilo hudega, čeprav sva res varčevala. Zato morda za koga s socialno podporo, a brez podpore družine, ti nasveti preprosto ne bodo dovolj. Če tudi ti triki ne pomagajo, se obrni na Rdeči križ, Karitas ali Center za socialno delo. Jaz pa držim pesti, da se ti ne bo treba.