sreda, 20. november 2013

Načrtovanje obrokov za začetnike



Nekoč s nama je zgodilo, da sva odprla hladilnik, ki je bil poln stvari, a v njem ni bilo ničesar, "kar bi se ponašalo z imenom hrana", kot bi rekel Murakami. T. je sklenil, da je skrajni čas, da narediva hranoplan, torej načrt obrokov za naslednji teden. Tako bova vedno imela v hladilniku kaj, kar se ponaša z imenom hrana, ali vsaj sestavina za obrok. Meni se je to zdelo dolgočasno in duhamorno, saj rada kuham po navdihu, in včasih ravno iz pomanjkanja rastejo dobre ideje. A pravzaprav je tudi to zabavno, saj sem šele tedaj zares začela preizkušati recepte iz knjig, ki sem jih prej odlašala na nedefinirano prihodnost. Za navdih pa se vedno najde prostor ...

Zakaj načrtovati obroke?


Ko sva sestavila svoj hranoplan, sva ugotovila, da vsi guruju ekonomičnosti priporočajo planiranje obrokov. Ne le, da vedno veš, kaj bosta skuhala ta dan (moja babica si je vsako dopoldne razbijala glavo z večnim vprašanjem neorganiziranih gospodinj: Kaj naj skuham za kosilo?), ampak na ta način tudi porabiš manj časa (=denar) in bencina (ali žetonov, itd.), ker se v trgovino pelješ le 1x tedensko, prihraniš si tudi marsikateri impulzivni nakup (zaradi lepe embalaže, ker je v super akciji, ker si enostavno preveč lačen, imaš pms ...). Poleg tega imaš vedno točno tisto, kar pri roki, in lahko takoj začneš kuhati. Zato se ti tudi manjkrat zgodi, da kakšno živilo, kupljeno po trenutnem "navdihu", pozabiš v hladilniku, dokler ne dočaka bridkega konca svojega roka trajanja. Manj računov, manj časa, manj bencina, manj nepotrebnih stvari, manj metanja stran - več za jest. :)

Kako začeti


S partnerjem (če ga imaš in še posebej, če kuhata oba) se dogovoriš za načrtovalno seanso. Narediš tedensko razpredelnico. (Videti je nekako tako kot šolski urnik, pri čemer ure nadomestiš z obroki.)

Za vsak dan vpišeš konkretne jedi, ki jih tudi sicer jeste v vašem gospodinjstvu (npr. muesli za zajtrk, mineštra za kosilo, jabolko za malico); najbolje je najprej opraviti z eno vrsto obroka, torej najprej vsi zajtrki (ki so seveda lahko vsak dan enaki). Jaz najraje sproti ugotavljam, kaj je v shrambi in kaj je še treba nakupiti, in pišem nakupovalni seznam pod tabelo. Če na seznam uvrstiš jedi iz kuharskih knjig, si je najbolje zraven dopisati stran in naslov knjige, če pa so recepti s spleta, si jih takoj prepiši (ali sprintaj). Tako si prihraniš kar nekaj živcev in časa:)

Na nakupovalni seznam ne pozabi napisati natančnih količin, da ti ne bo hrana po nepotrebnem ostajala. To seveda ni vedno mogoče. Ampak, če veš, da ti bo od enega recepta ostalo pol bučke, poskusi najti še en recept, kjer jo lahko uporabiš. (Iz koščkov zelenjave lahko vedno narediš zelenjavno juho, npr.).

Pri nakupovanju upoštevaj tudi te nasvete.

Zabavni del


Juhej, končno ena uporaba Pinteresta, ki jo lahko upravičiš pred svojim nadjazom! S Pinterstom lahko poiščeš ideje za obroke, ki ponujajo vizualno stimulacijo, izziv in popestritev jedilnika (tukaj pa lahko zalezuješ moje, hihi). Ideje za menije lahko ukradeš mami, babici, najljubši restavraciji, še celo najljubšemu romanu. In lepota interneta ti omogoča, da za vse te ideje najdeš tudi učinkovite recepte! Kadar nimaš veliko časa, se drži preverjenih spletnih strani, takih z veliko komentarji, blogov ali tistih, kjer lahko vidiš več ocen recepta. Če ti časa res primanjkuje ali dobiš obiske, se drži preverjenih receptov nasploh (najbolje kaj takega, kar je kuhala že babica, potem mama ...; no, tega pravila se jaz nikakor ne držim. Pač rabim tisti adrenalin, bo uspelo ali ne. Ker sem tako avanturistična, veste.)

No, kako se vam zdi? Že planirate obroke? Jih boste začeli?

sreda, 13. november 2013

10 nasvetov za nakupovanje hrane, ko imaš zelo malo denarja


Zadnjič sem dobila simpatičen mail mladega para, dveh umetnikov (lahko si mislite, kakšno je njuno finančno stanje), ki rada dobro jesta. Sicer ne vem njunega budgeta, si ga pa lahko  predstavljam, saj sem bila še nedolgo tega v zelo podobni situaciji.

Torej, kako spodobno jesti, če imaš zelo malo denarja? (In nočeš ali ne moreš iti elegantno na kosilo k mami).

1. Planiraj, planiraj, planiraj

S T. sva na lastni koži ugotovila, da lahko s planiranjem obrokov prihraniš kar nekaj denarja, časa in živcev. Ko sem zajadrala v svet budget blogov in knjig, sem videla, da načrtovanje obrokov priporočajo čisto vsi avtorji, ki se ukvarjajo z ekonomičnostjo. V osnovi to pomeni, da si v tedensko razpredelnico vpišeš vse obroke ta teden, narediš nakupovalni seznam, in točno to kupiš.

2. Pazljivo izberi

Pazljivo izberi: najprej seveda trgovino, potem pa tudi artikle. Zveni logično, ampak ko se spomnim, koliko predsodkov sem imela pred nekaj leti, raje delim izkušnje z vami - kdo ve, morda se v moji zgodbi prepoznate tudi vi.  Ko sem bila še študentka s štipendijo in študentskim delom, da o pomoči staršev ne govorimo, sem kupovala v Mercatorju. Ali Sparu. Ali Kalčku. Hofer, Eurospin in Lidl so bili zame takrat ... hm ... kar malo sram me je bilo iti tja! In ko sem šla, sem se počutila malce depresivno ali pa, kot da počnem nekaj rahlo nespodobnega. Na srečo sem kmalu ugotovila, da s Hoferjem ni nič narobe, da je pravzaprav odličen. Da ima kup zelo solidnih prehrambenih artiklov, spodobno zelenjavo in sadje (lepše IN cenejše kot v Sparu in Mercatorju), odlične papirnate higienske izdelke in kuhinjske pripomočke, bio izdelke, tekstil za dom ter celo otroška oblačila (boljša od hišne znamke najbolj znane baby hiše). In da se kar nekaj prav finih izdelkov skriva tudi na policah Eurospina (siri, pašta, sladkarije) in Lidla (sladoled!, pekovski izdelki) ... To ni reklama za Hofer (nimam pa nič proti, če mi pošljejo kakšno zahvalo, vino, čokolada ali rože bodo čisto v redu, hvala lepa). Ves point tega poglavja je: če še nisi, naredi konec predsodkom in začni kupovati v cenejši trgovini!

3. Kako do zelenjave in sadja

To bi lahko bilo posebno poglavje. Za začetek pa poglejmo osnove. Na dan naj bi pojedli vsaj 5 porcij sadja in zelenjave. Vendar je žal tako, da se ljudje v finančni stiski najprej odpovejo ravno temu, klinc gleda vitamine in vlaknine, jaz rabim kavo/tobak/čokolado/vino ... Kolikor sem uspela razbrati, je v dobrodelnih paketih, ki jih dobivajo najbolj socialno ogroženi, najbližje sadju/zelenjavi paradižnikova mezga iz konzerve in marmelada s 50% deležem sladkorja. Seveda, svežega sadja in zelenjave pač ne moreš prav dolgo hraniti v škatli, pa tudi toliko kalorij nima, kot recimo pašta. Ali olje. Ki ga menda delijo, kot da ga jemo na žlico. Anyway. Jejte zelenjavo in sadje, kolikor se le da. Najlažji ukrep: kupujte sezonsko, zmrznjeno in znižano. Sezonska zelenjava je ponavadi najcenejša (in najbolj okusna ter zdrava) in malo prezrelo sadje, ki ga lahko pogosto kupite po znižani ceni. Torej namesto po bučkah in paradižniku pozimi sezi po zelju, ki je res poceni, ima pa ogromno vlaknin in vitamina C, in malodane zdravilne lastnosti. Z njim lahko počneš najrazličnejše stvari! Naj omenim le najosnovnejše, znotraj katerih je možno nešteto variacij: zeljna solata (navadna, s fižolom, s korenčkom...), zeljna juha, tenstano zelje ... Prezrele banane, npr. pa lahko spremeniš v smoothieje in bananin kruh ali jih namesto jajc uporabiš v piškotih.

4. Pridelaj sam

Logično: če imaš dostop do krpice zemlje, jo obdelaj!

Seveda tega ne more vsak, nimamo vsi dostopa do zemlje. Ampak imam prijateljico, ki na balkonu goji paradižnik, papriko in čili, ter številna zelišča. Za nekaj zeliščnih lončkov se vedno najde prostor, zelišča pa lahko še tako dolgočasno stvar, kot je kuhan krompir, spremenijo v gurmansko jed (npr. peteršilj+maslo, ali kreša+oljčno olje, samo malo majarona ...). Nekatere vrste zelenjave lahko celo gojite iz ostankov!

Nasploh sem mnenja, da bi se morali mladi, aktivni ljudje povezati s starimi in osamljenimi, ki ždijo v svojih velikih praznih hišah in že davno nimajo moči za obdelovanje svojih vrtičkov. Mladi bi dali svojo moč, stari svojo zemljo, pa imamo win-win. Ampak najbrž sem prevelik sanjač...

5. Spoprijatelji se z rinfuzo

V večjih trgovinah lahko najdeš stvari v rinfuzi, torej nepakirane, ponavadi so to velike prozorne škatle na oddelku sadja in zelenjave. Ker ne plačaš embalaže, je ta hrana kar precej cenejša (vedno pa se splača preveriti, če ni slučajno kakšna pakirana iste vrste trenutno v akciji). Še posebej se na tak način splača kupovati suho sadje in oreščke (riž in fižol sta že tako poceni, pakiranje gor ali dol).

6. Osnovna živila

Kupuj osnovna živila, ne že pripravljenih jedi, tudi, če so poceni (razen, če res ni druge). Iz osnovnih živil lahko sestaviš zelo različne menije, ki so absolutno bolj hranljivi od česarkoli predpripravljenega, ki prekipeva od slabih maščob in umetnih dodatkov.

7. Sledi cenam

Jaz sem si naredila razpredelnico, v katero sem vpisala artikle, ki jih najpogosteje kupujem, in trgovine, v katere običajno grem. Vsega nimajo povsod, sem pa vseeno za večino artiklov z lahkoto ugotovila, kje so najcenejši, in sem jih potem kupovala tam. Upoštevaj, da se cene spreminjajo...

8. Prioritete

Naredi prioritete: kje nikakor nočeš varčevati, kje ti je vseeno ... Mogoče se ti zdi vsak riž dober, pri jabolkih pa je razlika precej bolj očitna. Kupi torej najboljša jabolka, pa šparaj na rižu. To je vsa umetnost.

9. Ne kupuj na prazen želodec

Ker tako kupiš več kot potrebuješ, in po vsej verjetnosti te bo premamil tisti vabljivi rogljiček na oddelku kruha, pa še kašni piškoti in ne pozabimo na čarobne police tik pred blagajno, iz katerih nikoli ne bi smeli vzeti ničesar, razen mogoče enega paketka žvečilnih (če ti je vseeno za aspartam).

10. Premisli, premisli, premisli

Ko narediš nakupovalni seznam na podlagi plana obrokov, ko pregledaš in primerjaš cene, premisli š enkrat, ali lahko še kje kaj ekonomiziraš. Glej nato kot na nakupovalni sudoku ali karsižebodi, in ne na nekaj duhamornega. In ja, vedno trikrat premisli, preden v voziček dodaš kar koli, kar ni na nakupovalnem seznamu ...

Tako, to so stvari, ki sem jih ugotovila v času najinega največje finančne krize in jih še vedno v veliki meri upoštevam. Moram povedati, da sva midva tudi takrat imela pomoč s strani staršev, saj imajo eni vrt, drugi pa kar kmetijo, tako da nama ni bilo hudega, čeprav sva res varčevala. Zato morda za koga s socialno podporo, a brez podpore družine, ti nasveti preprosto ne bodo dovolj. Če tudi ti triki ne pomagajo, se obrni na Rdeči križ, Karitas ali Center za socialno delo. Jaz pa držim pesti, da se ti ne bo treba.








petek, 7. december 2012

Nagovor

Spodobi se, da napišem vsaj nagovor.

Že nekaj let sem navdušena kuho-blogerka, nekaj tednov pa mi ne da miru še en drugi vidik, namreč prazni žepi. Moji in tisti od drugih. Zato sem odprla nov blog, kjer bi rada delila svoje in tuje znanje, ideje in izkušnje o tem, kako si narediti življenje dobro, ali vsaj za silo spodobno, tudi v časih, ko imamo prazne denarnice, žepe, bančne račune, morda celo šparovčke.

Blog je torej namenjen vsem, ki ste trenutno ali pa že dalj časa bolj ali manj brez denarja, ali pa ga iz kakršnegasibodi razloga želite čim več prihraniti, in torej živeti skromno. Šli se bomo umetnost življenja v okviru lastnih zmožnosti.

Če imate ideje, izkušnje ali posebna znanja v zvezi s šparovnim življenjem, mi jih prosim pošljite na zulejka.javersek(afna)gmail.com. Tudi na kakšno vprašanje bom odgovorila, se pa ne proglašam za eksperta:) sem le človek s kupom idej, ki morajo ven!

In sedaj vam poklanjam še eno lepo pesmico (hvala tej strani.)


Moja mati kuha kafe

Moja mati kuha kafe
od same cikorje,
same cikorje,
moja mati kuha kafe
od same cikorje
ma samo da je.

Moja mati kuha kafe
od samga ječmena,
samga ječmena,
moja mati kuha kafe,
od samga ječmena,
ma samo da je.

Moja mati kuha kafe
od same rži, od same rži,
Moja mati kuha kafe,
od same rži,
da vsa hiša smrdi.

Moja mati pravi tako,
da je mizerje,
da je mizerje,
moja mati pravi tako,
da je mizerje,
ma da je lepo.